Prašno lakiranje je tehnika lakiranja, pri kateri se praškasta barva nanese na površino obdelovanca. Ta postopek so prvič uporabili v Avstraliji, leta 1967. Lakira se v komori (pri nas je to komora podjetja Wagner) s pištolo po principu elektrostatike. Za nanos barve je potreben filtriran, komprimiran zrak in pištola, ki razprši pozitivno nabite delce (praškasto barvo) na obdelovanec.Obdelovanec je ozemljen, zato se ti pozitivno nabiti delci (praškasta barva) veže nanj. Ko je obdelovanec v celoti pobarvan, se ga v peči segreje na 160 do 200ºC, da praškasta barva polimerizira in tvori lepo homogeno površino.

Obstajata dva sistema pištol: Corona pištole, ki jih uporabljamo v naši lakirnici in Tribo pištole. Za ta dva sistema se uporablja različna formulacija praškaste barve.

Največ se uporabljajo praškaste barve na osnovi:

• poliestra

• epoksi-poliestra (hibrid)

• epoksija

• poliuretana

Razlike ter prednosti v primerjavi z mokrim lakiranjem:

• praškasta barva ne vsebuje hitro hlapljivih organskih topil (varstvo okolja)

• razpršena praškasta barva, ki ne obtiči na obdelovancu, se v komori ujame, v filtrih se prečisti in ponovno uporabi (tako se uporabi okrog 90% barve)

• lažja aplikacija številnih specifičnih barvnih efektov

• lakira se predvsem kovine

• nanos barve je debelejši, in sicer od 50 do 80 m m

POSTOPEK:

• Priprava površine za lakiranje: predobdelava (odstranjevanje olj in drugih nečistoč). Če so na obdelovancu ostanki stare barve ali rja, je potrebno peskanje obdelovanca.

• Nanos barve v prašni obliki v komori.

• Segrevanje v peči, da barva polimerizira. Segreva se od 160 do 200ºC, 10 do 20 minut (glede na specifikacijo barve).

• Pakiranje, zaščita izdelka za varni prevoz.